O projekto

O Projekto KA2-2020-1-HRO1-KA204-077749 Čibjakere kompeticijengo bajrobipe maškar e romane nacionalno minoritetija – „Lačeder tosara“ si ko tasviri kotar i programa Erasmus + Glavno  aktiviteto 2: Strategikane partneriribe kola so implementirinena o projekto si kotar e 4 (štar ) evropakere thema (Kroacija, Italija, Slovenija thaj Serbija)sa jekhe ciljosar te reslajrel pes džanibe thaj kompeticije baši e romane nacionalno minoriteteski integracija ki lokalno komuniteta, te šaj te resljarel pes e projektesko ciljo kova si o bučaripe(arakibe buti).

Sar ko sako jekh them thaj kidijal vo ko partnerenge thema nane buteder čhibjengero kontento/sadržaj/ te sikljarel e romane nacionalno minoriteten, o projekto ka kerel inovativno online kontento baši o sikljovibe thaj ka zurarel e čhibjakere kompentencije.

E projektoskoro rezultato ka ovel i veb platforma e moduloncar kote so e kontentora/ sadržaija/ tematora ka oven kotar jekh rig pe romani čhib, kotar i aver rig pe kroacijaki, slovenijaki, italijaki thaj anglikani čhib.

E projektoskororo ciljo si te den pes inovativno metodija thaj kontekstija e Roma te sikljaren pes ko akava umal/areja/ sar te vazden peskere čhibjakere kompetencije. I inovacija ka resljarel pes ko buteder čhibja ki web platforma e multimedijalno konteksteja/ sadržaja/ kola so ka oven kerde ki koperacija maškar e sa partnerora ko projekto.

I strategija EU 2020 kerdas identifikacija kaj i edukacija si majbaro faktoro te džal pes angle ki societa/društvo/, inovacija thaj vazdipe, a pala e webesko platformako vazdipe thaj i implementacija kotar informacijaki thaj komunikacijaki tehnologija ka anel pozitivno efekteija ki sasti societa barabutne ko ciljo te hajnarel pes o procento ko bibučaripe.O projekto dela kontribucija thaj vi ko EU-eskero tasviri baši e integracijake  nacionalno strategije pala e Romane nacionalno minoritetija, kasko ciljo si te kerel pes eliminacija maškar e javeripa maškar e romani thaj i na-romani populacijako 4(štar) klejakere umala/areje/:edukacija, resljaribe buti,sastipe thaj khera. (Evropakeri komisija , 2011berš). Te zuraren pes e čhibjakere kompeticije ko Romane nacionalno minoritetija ka anel peso la te oven zureder konkurentno thaj lokeder ka arakhen buti, sar pe lokalno kidijal vi pe internacionalno nivelo, sa kodo anel kontribucija ko integriribe.

Ko oktombro 2017 berš, o Evropako konsilo akardas sa e edukacijakere thaj treningo sistemon te „adaptirinen pes ki digitalno vrama/era/“, dži kote palem ko majo 2018. berš ko Konsileske rekomandacije pala e klejakere kompetencije pala e saste dživdipaske sikljoviba sine mothovdo kaj e thema membrora trubuj te keren buti te lačharen pes e čhibjakere kompetencije sar ki oficijalno čhib kidijal thaj ko javera čhibja.E projektosar anena pes neve thaj lačeder praktike kolencar so perena pes e trubuimata e javere kovle grupenge, teljarindoj o procento ko olengere socijalno-ekonomikane na-jekhipa.

Akava inovativno resljariba te zuraren pes e čhibjakere kompetencije dela kontribucija te teljaren pes/čhinaven pes/ o javeripa/raylike/ maškar e Romane nacionalno minoritetija so si ki bilačhi situacija ko socio-ekonomikano najekhipe.

Pala e dende rekomandacije kotar i komisija EK pala e klejake kompetencije baši e sasto dživdipasko sikljovibe (2018), o najibe kompetencije kola si elemntarno/bazično/baši sukcesivno/lačeder/participacija ki societa sar vi ko Butikeripasko pazaro vazdela o riziko ko bi-bučaripe, čororipe thaj socijalno ekskluzija, thaj sar so džala angle o digitalno vazdipe sa buteder astarel o than pe globalno nivelo, čhuvindoj andre o vazdipe pala e informaciono-komunikacijaki tehnologija (IKT) so si majvažno, specijalno ki pureder manušengi edukacija..

O pale kerdino Evropako programo pala e pureder (EAAL) definirinela o fokuso pala e  evropsko koperacija vaš e politike pala e purederengi edukacija ko periodo dži ko 2020. Berš sar jekh kotar e pučimata kolencar so ka legarel pes akava programo dela than te buvljarel pes thaj te ovel reslajrdo kotar e sa pureder manuša jekhe fleksibilno thaj uče kvalitetno sikljovibaja ko savo te si kotor ko dživdipasko beršeskero vakti. Akava prioriteti se adaptirimo kidijal so dela dževapi te vazden pes e kompetencije e sa manušenge kotar e sa javera riga so khamen te oven kotor katar e butikheribaja e Romane nacionalno minoriteteja.

Sar so si phendino ko Reporto sar si implementirime e nacionalno strategije baši e Romengeri integracija baši o 2019. berš i EK (Komunikacija ko Komisije, ko Evropako parlamenti thaj ko Konsilo), e kerimata kola si lendine kotar e varesave thema membrura baši i edukacija maškar e džene so avena kotar e romane nacionalno minoritetija si kerde ciljosar te lačharen i edukacija, te maren pes mamuj mukibe i šhkola, te den motiviribe baši džaibe dureder ki edukacija, thaj agorisarel pes i maškarutni škola thaj fakulteto ja palem dela šaipen te agorisarel pes o na-agosardi edukacija ja pale i bilačhi situacija, akcentosar pe kerimata baši desegregacija. O reporto phenela o majvažno tematora sar so si e umala pala o arakibe buti sar so si deibe efikasno nakavibe kotar i edukacija ko putardo butikeribasko pazaro, maribe mamuj i diskriminacija kerdi kotar e manuša so dena (gazed) buti, thaj dela vi kerela balanso maškar o deibe thaj rodipe buti pala e bučarne thana (specijalno maškar e terne Romen kolen so naj len buti, edukacija ja pale treningo).

 

  • E projektesko konzorcijum kedela ko jekh than eksperton kola so ko akava umal kerena buti e Romencar thaj isi olen:
    buteder beršengeri eksperiensa ki edukacija thaj pindžaripe pala e romane nacionalno minoritetija kote so o ciljno grupe si: Bajaši, Sinti thaj javera romane grupe
    Štar partnersko organizacije kola so dena buti e Romenge thaj olengeri dajakeri čhib si romani, isi olen fakulteti pe čhibja kotar e thema partnerora involvirime ko proekti, isi olen klejakere džaniba baši o vazdipe e buteder čhibjakere platformaja.

E implementacijaja pe akava projekto ka resljaren pes akala intelektualno rezultatija:

  • Reporto pala e trubuimata thaj rekomandacije baši e web  platformako kontento/sadržaj/
  • Inovativno web platforma e buteder čhibejngere modulencar sar te sikljovel pes i čhib..

Glavno projekteskere aktivitetija si:

  • Te kerel pes rodipe pala e trubuimatar.
  • Vazdimo sikljovibasko plano buvle vazdime konteksteja /sadržajem/ thaj e tematoncar kola so ka den šaipe e ciljno grupenge lokeder resljaribe dži ko butikeripaskoro pazari, thaj kodo ka ovel vazdimo pe italijaki, slovenijaki, srbijaki thaj anglikani čhib.
  • Treningo baši 10 ekspertora kola so ka vazden peskere kompetencije baši keribe buti e Romencar
  • Ka implementirinel pes treningo e manušenge so ka oven kotor /ka len than /ki akaja nevi kerdini web platforma baši e čhibjakoro sikljovibe.
  • Organizirime khedina e multiplikacijakere efektoja
  • Transnacionalno partnerengere khedina

 

O projekto ka resljarel akala ciljeske grupe:

  • 10 ekspertora kola so kerena buti e romane nacionalno minoritetencar kola so ka oven involvirime te keren o rodipe, treningo e manušenge kola si pangle e vazdipaja thaj inovativno web platformaja te zuraren e čhibjakere kompentencije.
  • Bigavernoske thaj gavernoske organizacije thaj asocijacije kola so kerena buti e romane phučimasar, interesirime riga ko edukacijakero sektoro pala e purederengi edukacija.

 

  • Manuša kasko avipen si kotar o romano nacionalno minoriteto kova so si čhuvdo ko rodipe, thaj 50 džene involvirime ko pilot projektesko programako implementiribe
  • 100 participantora/džene/ki manifestacijako khedin e butvar kerdnine efektoja „Khedin pala i promocija pe inovativno metodija thaj sikljovibe pala e čhibjakere kompentencije“; reprezentantora kotar e gavernoske thaj na-gavernoske organizacije thaj asocijacije kola so kerena buti pe romane phučipena, akterija ko edukacijakero sektoro baši e phureder bareder manušengi edukacija.

Te oven sigurno resljarde e rezultatija kotar e implementirime projektoskere aktivitetija thaj e projekteskere buvljaribaja, pe rodipaskere rezultatija thaj pe inovativno web platforma ka ovel kerdi translacija thaj vi pe anglikani čhib, a o konteksto/ sadržaj/ ka ovel bilovengo adaptirimo ko smart telefonija.

O na-jekhipe maškar e romane nacionalno minoritetija ki olengeri socijalno thaj ekonomikani participacija ki komperacija e javere populacijaja si darhin/koreno/ so avela durmutan sar terdino socijalno problemo pangle e čororipaja, tikne edukacijaja, baro bibučaripaja, na-adekvatno dživdipaskere kondicijencar thaj kerencar barabutne e diskriminacijaja ko buteder dživdipaskere umalencar, specijalno ko umal te ovel resljardo o butikeripaskero marketo.

Sar so phenel i Evropaki Komisija, e Roma si e majbaro minoriteto ki Evropa thaj genel kotar 10 dži ko 12 milionija, numa ki Evropaki unija isi paše 6 milionija, buteder olendar resljarena themutno lil kotar o them kote so dživdinena, numa vi pali adava von si viktime kotar e prejudicije thaj i diskriminacija, vi pala o fakto so i Evropaki Unija stopuisarda /na dela / te kerel pes diskriminacija. O lafi Roma, kova so lela pes andre ko akava projekto thaj ko javera dokumentija si panle e upre vakerde minoritetencar, numa si vi pe aver grupe Roma, bizi diferencija /javeripe/ pala olengero avutnipe (Roma, Aškalije, Sinti, Bojaši …).