Po projeto

Projeto KA2-2020-1-HR01-KA204-077749  A di pre gjanau chib per u minorantsa natsjonale romani  – “Hedar taisa”  drent u ambito  ot atsione kjuci Erasmus+2: Partnerarjati strategici hile kerde kun partner  ot star gav Europei(Croazia,Italia,Slovenia i Serbia) gjoke ti lako lelphe i gjani kheri par integratsione ot minorantsa natsjonale rom drent u lokale komunita, ti ovela kherdo phervo ritsultato ot projeto, kaj hili buti.

Naj gorci drent u gav ot partner kontenuti buth-chibja par sikavi minorantsa natsjonale romani, projeto kherla kontenuti online neve par sikavi i zaraljovi kompetentse chibjakere.

Projeto kherla jek nevi piattaforma web kun moduli kaj len ovela kontenuti po jek rik po chib romani di vavar po croato,slovensko,serbo,italjano i inglese.

Projeto kherela ta ven metodi i struture neve par sikavi romen par kampo fun lende hilo buth gjani chib. Nevo kheripe vela vri par jek piataforma web butchibja i kontenuti multimediali kaj ovna kherde ot kheri khetne ot sa partner ot projeto.

Strategja UE 2020 pregjargja sikavi sar phervo ricj dentr u socjeta, par neviphe i svilupo, i svilupo par  jek pjataforma online i uso ot TIC ovelalen lace ricja po socjeta dentr u lakero kompleso par ta ovela pisla disokupatsione. Projeto del vast par ti pe kherela quadro UE par strategje natsionali ot intgratsione par minorantsa natsionale romani, kaj pherela so hilo prasno maskar roma i gage dentr u star setori kiuci: sikavipe,buti,sastipe i kher (Comisione europea,2011). Ovi tsaralede dentr u kompetentse chibjakere dela vast dentr u lengeri kompetitivita i jek hedar buti, dent u livelo lokale i internatsionale, i dela vast par integratsione.

Dren ottobre 2017 Consiglio europeo mangela ti sistemi ot sikavipe i formatsione ovena “lace par era digitale”,dentr maggio 2018  rakomandatsioni ot Consiglio ot kompetentse kiuci par sikavipe vajk phende josc ke stati membri murinen kherela buti par ta ovena hede kompetentse chibjakere  ot chibja uficjali i ot aver tipo. Projeto kherel pratike neve i hede kaj lacjo del par so triba su grupi svantagjati,gioke ti ven pisla lengere disegualiantse socioekonomike.

Kav nevo kherela par  tsaralipe ot kompetentse chibjakere dela vast te vel hariede na ovi segli ot minorantsa natsionale romani svantagindi i lengero na ovi segli socioekonomiko.

Har rakomandatsjoni par Consiglio CE po kompetentse kiuci par sikavipe vajk(2018), kaj naj kompetentse so triba par kheri sukar kun socjeta i po merkato ot buti avela butheri riskio ot disokupatsione,cjororipe i esklutsjone socjale i, gjanelpe kaj svilupo socjale  avi vajk butheri andu livelo globale, civi love andu svilupo ot teknologje ot informatsione i ot komunikatsione (TIC), buth andu sikavipe ot barede gene, ovela importante.

Kherdisli nevi agenda europea par sikavipe barede gene (EAAL) del fulkro ot cooperatsione europea dentr politike ot sikavipe par bare gene par perjodo gi ot 2020 har jek ot ricja par jki dentr programa  i phenela har avela barede oportunita ti gjan dentr u sa bare gene ti len ovela jek sikavibe flesibile i ot bari qualita kada kamena dentr u lengeri vita.Kaja priorita phenela i dela lende buth kompetentse so ven po vavar so kherena khetne kun minorantsa natsionale romani.

Har hilo phendo dren u relatsione par kheri strategje natsionali ot integratsione ot roma par CE po 2019(comunicatsione ot comisione gi Parlamento europeo i gi consiglio), kova so kerena gjkon Stati membri par sikavipe ot gene ot minorantse natsionali romane rado kerena ta ovel hede livelo ot sikavipe,mari meki sikavipe po sik, del u vast par gjal angle i finini sikavipe sekondarja i superjore o  del vast kada naj sikavipe o hile svantaginde, i kheri po misure ot segregatsione, Relatsione phenela har ricja buth importanti dren u kampo ot okupatsione, garantini jek psagjo sikurno ot sikavipe gj merkato ot buti hopradi, maripe kun discriminatsione ot datori di buti i garantini armonitsatsjone ot del i mangi misti ot buti(buth gi therne kaj na kherena but, na sikavenpe o na forminenpe).

 

Konsortsjo ot projeto civela kheten kole so gjanena po kampo ot buti kun Roma kaj len hilo:

buth bers so kherena sikavipe  i pringjarena minorantsa natsionale romani har grupo target: Bajasi,Sinti i aver romane grupi

Star organitsasioni partner kherena kun roma  dajakerichib kun fakolta graduinde dentr chibja ot gav partner i gjanen kiuci par svilupo ot jek pjataforma digitale buthchibja.

Kherel progeto kedela kale risultati inteletuali:

Report so triba i kova so phenena par kontenuto ot pjataforma

Pjataforma web nevi kun moduli ot sikavipe chib buthchibja

Phervo progeti ot buti hile:

bicjal angle so triba par rodipe

Curriculum kherdo kun ricja i lava ti grupo target lako kherela hede ti pe gjal po merkato ot buti, kaj vela kherdo po italjano,slovensko,serbo,kroato i inglese

Sikavi par 10 esperti kaj asdna lengere kompetentse par kherel romentsa buti

Kherel sikavipe par gene po pjatatorma web par sikavi neve chibja

Kherel eventi kun efeto ti ven vavar josc buth

Alacjpe partner trasnatsionali

Progeto vela par kale grupi:

 

10 esperti kaj kherena buti kun minorantsa natsionale romani i kherena dren u rodipe, dren u formatsione ot gene i dren u svilupo ot jek pjataforma web nevi su ti ven tsaralede kompetentse chibjakere ot organitsasjoni i asocjatsjoni na governative i governative so kherena romentsa, i vavar so kamena gjani dren u sikavipe ot bare

120 gene ot minorantsa natsjonale romani dren u rodipe i 50 so kerena te gjala angle programa

100 gene so hile dren u eventi josc buth “jek khetne par te gjal angle hede neve sikavipe ot kompetentse chibjakere”; Rapresentanti ot organitsatjoni i asocjatsjoni governative i na governative so kherena romentsa, i kon kheri dren u sikavipe ot gene barede.

Gioke ti lako vela har pe kherdela cisu kova  o pe kergja i so pe dingja pheni po progeto, risultati ot rodipe i nevi pjataforma web ovena phende i po inglese,i sa vela pertsu love i vena lace i par  smartphone.

Tikni partecipatsjone socjali i ekonomika ot minorantsa natsjonale romani rispeto ot vavar popolatsjone hili kherdi ot socjali problemi buth astarde po cjororipe, po pisla sikavipe, bari disokupatsjone,po konditsjoni ot jivipe i kher so naj lace i po diskriminatsione dren buth ricja ot jivini, i josc butheri po merkato ot buti.

Har phenela komisjone europea,roma hile minorantsa naj barede dren u Europa kaj hile saj 10-12 miljoni gene, dren u Unjone Europea hile saj 6 miljoni i naj buth lendar hili lende citadinantsa ot jek gav, i josc hile ikle kun kova so pe pheni lendar i diskriminatsjone anke ti Unjone Europea na mekel dikriminatsjone. Alav Rom, so pe pisini po kava projeto i vavar lila so vakeren po minorantsa, hilo par sa Roma, i ti hile ot vavar Roma (Rom,Ashkali,Sinti,Boyashi….).