Andragog Publično Phutardo univerziteto si institucija baši pureder dženengi edukacija kerdini 2001.berš, kerela buti jekh thaj jekh akale legaripaja/bučaja/ kotar o 2007.berš bešipnaja ko Zagreb. Sa e programora kova so implementirinela o Univerzito Andragog resljarena ekspertsko gindipe kotar i Agencija baši i klejaki edukacija thaj edukacija baši e phureder jekh thaj jekh decizijaja dendi kotar o Ministeriumo baši džanibe thaj edukacija. O Univerziteto Andragog angleder 10 berš prepindžergja koborom si važno e Romengero involviribe ki edukacija te šaj te kerel pes olengeri integracija ki societa e palutne ciljeja te araken peske buti. Dži akana kerdam i fundavni edukacija baši e Roma (buteder kotar e 400 dženencar) kerdam thaj treningora baši e elementarno profesije sa ciljosar lokeder reljaribe dži ko Butikeribaskero marketo. O Univerziteto buteder berša kerela thaj implementirinela EU projektora kolencar si targetirime akala senzitivno grupe, genindoj andre vi e Romen.
E Univerziteto Andragog isi bari eksperijenca khana kerela pes lafi baši evropakere projektengi implementacija, thaj ko olengero butikheribe si projektenge šerutne ja pale partneri. Ko evropakere projektija amen sijam involvirime kotar i avgo vrama, trujal e IPA fondora angleder aksesijako deibe dumo, kerimata IV Vazdipe pe manušikane resursija, kote sijam sine projektoskere šerutne/responsibilno baši o projekto/ „Vazdipe programo baši treningo baši o kuhari pala e tradicionalne, lokalne thaj regionalne kuhinje – Tradicijake habena “. Sar partnero lijam than ko projekto „Neve džaniba baši e lačeder bučarne thana “, i realizacija kotar o akava projekto sine telal o tasviri pala o operativno programo ,,Vazdipe pala e manušikane resursija’’.
E škola isi eksperiensa thaj e fondeja kotar e Evropako socijalno fondo pire proekteskere realizacijaja dendo, kotar o 2018. Beršencar sijam liderija ko duj projektija kotar e upre vakerdo fondo: E edukacijaja baši e phureder dži ko profesionalno bučarne thaj Edukacija – klejako sukseso šukaripe ko turizmo.Telal e projektesko tasviri Edukacija – klejako šukaripe ko turizmo,sar rezultato kotar o projekto kerdini si moderno online platforma baši e – sikljovibe, savi si jekh thaj jekh e neve trujalipaskere informaciono-komunikacione tehnologije. Paše dži ki moderno platforma, vazdijam thaj duj specifično profesije mangipaja te zurjara e participanton te keren buti ko turizmo thaj e ciljno grupencar. Vazdimo si Kuhari baši i dijetalno habe thaj isi amen koperanti baši turizmo kova so kerel buti akale grupencar. Ko projekti lije than 40 terne Roma kotar o 25 berš kola so nakhle akaja edukacija thaj i profesionalno praktika.
O Univerziteto si partnero ko duj ESF projektora: Te lačarel pes o dživdipe e gavutne manušenge thaj ProAktivno – profesionalno aktivacija baši arakhibe buti.
Pala kodo o ESF, lela than ko projektora kola so si finansirime kotar o Evropakero fondi baši o regionalno vazdipe sar ko projekto Kroacijako kvaliteto ki phureder beršengi edukacija.
Lijam than ko programo Erasmus + thaj sar kherutne ko KA1 projekto e Školaja baši i fundavni edukacija beši e phureder kotar o Sombor Serbija thaj o Univerziteto ko Klaipedi kotar i Litvanija.
E projektesko timo kotar o Univerziteto Andragog isi olen buteder beršengero džanibe ko butikheribe e projektoncar, ki programaki realizacija baši e phurederengeri edukacija thaj butikheribe e Romencar.
O Khetanipe baši vazdipe pala o volontorno butikheribe Novo mesto (DRPDNM) si bi-gavernoski humanitarno organizacija savi so kherela buti pe phučipena kotar o publično intereso pe umal baši socijalno protekcija, terne thaj kultura kerindoj buti ki Slovenija thaj buvleder. I misija e DRPDNM si te del kontribucija te vazdel pes inkluzivno thaj phutardo khetanipe/societa/savi so lela andre savoren thaj thaj si pala i funda kotar e Evropaki unija „Khetanipa ko javeripa “. E butikheripasko akcento pe aktivitetija o DRPDNM čhivela pe minoritetngi socijalno inkluzija, specijalno pe Roma, thaj dena vast te vazdel pes o NGO thaj o civilno dijalogo.
I implementacija e programoski thaj e aktivitetija kerela pes profesionalno thaj volontersko butikheripaja. O khetanipaski funda si kerdini pala e principija, solidariteto, tolerancija, volonterizmo, leibe than ko politikako kreiribe pala e klimakere pharuviba (leibe sama pe dživdipaskoro trujalipe), gindipe pala e manuša thaj e maškar kulturalno dijalogo trujal e javere manušengero involviribe.I asocijacija kerela buti ko 21 komune ko telune-istikane komune ki Slovenija thaj kerela koperacije buteder kotar e 1.500 bigavernoskere organizacijencar/ NGO/.
Glavno aktivitetija ko kola so i organizacija lela than:
- informiribe
- edukacija
- konsultacija
- drakhina/mreže/
- promoviribe aktivitetija ko NGO thaj zurjaripe ko socijalno biznisora
- zujrarela e manušengero dijalogo.
Strategijakere organizacijakere cilora si:
- Ivenstiribe ko lungo vramako butikheribe te ovel sigurno i kontinuirimi programeski realizacija thaj te zurarel o volontorno butikeribe.
- Kompanijengero angažiribe te oven ko olengero umal vizuelno baši e interesirime riga ciljosar te keren koperacija olencar (publikani administracija, biznismenora, socijalno grupe kola so si crdime pe rig)
- Zujrarena pes e specifično ciljno grupe (terne, socijalno crdime pe rig thaj NGO-ra).
Cilosar te integririnen pes e specifikane ciloskere grupe save si socijalno crdime pe rig, o Khetanipe organizirinel Divesko centro vaš e čhavore thaj Divesko centro vaš e romane čhavore (Divesutnoi centro Brezje, Divesutno centro Šmihel) mangipasar te kerel pes interkulturako dijalogo.
O Khetanipe lijas than ande projektongo realiziribe vaš e ternengoro zuraripe, bibučaribasko harnjaripe, deipe šajipe e ternenge saven isi bilačhi startno pozicija trujal e projektura kotar e Evropako socijalno fondi: Kultegracija, Te dživas khetane, KULTI – PRAKTIK, Regionalno NGO centro, Aktivno civilipe /građanstvo/; ki kooperacija e romane komunencer E terne ani akcija (Maripe mamuj o bibučaripe trujal e ternengoro khetanipe). Kerdine sas vi projektura katar e Euzropako fondo vaš e themutnengiri integracija katar e trito phuvja: Kulturneval.
E programura si fundirime upral e duj strategijakere cilura: prograo vaš socijalno integracija thaj angljaripe e fundavne džanipasar vi zuraripaja ko lokalno khetanipa čhuvde akcentosar upral e phureder Roma.
O Khetanipe butivar kerel vi trujale mesaje, publikane forumura, konferencije, TV emisije, te šaj te vazdel i sama vaš interkulturikano vazdipe thaj e Romengi integracvija ande thema.
O Khetanipe vaš Romengo amalipe „Luna“ si kerdino cilosar te promovirinel pes o buhljaripe thaj socijalnikano dijalogo. Peskere aktivitetoncar khamel te lačharel e Romengiri situacija ande ekonomikane, sastipaskere, počitikane, edukacijakere thaj generalno socijalno phučipa. Specijalno akcento čhivela pes upral e phureder Roma, čhavore thaj terne, te šaj te del pes olenge šajipe te len neve džanlipa save trubuj olenge vaš integriribe ande buhleder societa. O Khetanipe si fundirimo upral e principura vaš tolerancija, jekha-jekhipem, respekti, haljovipe, solidariteto thaj respektiribe pe fundavne manušikane hakaja. O Khetanipe nekobor berša anela khetane e phureder manušen e edukacijakere institucijencar, cilosar te len e kompetincije vaš e bučakoro market thaj treningo. E čhave thaj e terne moivirinena pest e len e pozitivno demokratijakere principura ano dživdipe thaj te len responsibiliteta.
E cilura pala save o khetanipe kerel buči šaj dikhen pes ande edukacija vaš demokratikano civilipe, promoviribe biviolencako thaj trajosdko vazdipe. Organizirindoj edukacija vaš bimaripe, sikljovipe pe volontiribe thaj interkulturako dijalogo, e terne lena than ande civilno societa thaj te integririnen pes ande lokalno komunitetura, thaj promovirinen kulturako dijalogo cilosar te maren pes mamuj diskriminacija pala sa e dukhavdine grupengi. Pe jekh vrama, e terne Roma motivirinena pest e ikeren pengi kulturako, historikano thaj nacionalno identiteti thaj te prezentuin pe e vaverenge trujal organiziribe festivalura thaj kulturakere khidipena. Motivirinela pes i romani komuniteta peskere interaktivno integracijasar te anel dži pe buhljaripe jekh inkluzivno, tolerantno thaj moderno, vi lokalno, vi europutno sasoitnipe/societa.
O Khetanipe dela sa pester vaš e Romengi integracija ande societa trujal lačhi kooperacija e Kroacijakere ofisosar vaš bučaripe thaj organiyiribe tribune vaš samako vazdipe vaš e phureder Romengi edukacija thaj ažutipe ande bučako market/pazaro. O Khetanipe romane amalipasko „Luna“ sip hurt maškar e romane nacionalno minoriteto thaj lokalno manuša ande Beli Manastir thaj buhleder, numa kerel buči vi ande sasti Kroacija.
Trujal peskere aktivitetura anela Romengi edukacija thaj leipe than ande bučako market.
O Khetanipe ,,Romkinja „ ani Serbija kerel buči kotar 2013 berš cilosar te angljarel thaj te lačharel e Romengere situacija ande edukacija, sastipe thaj socijalno arakhibe/protektiribe.
E khetanipasko cilo sit e sigurinel integracija vaš e romani populacija thaj te zurarkerel e džuvlengi emancipacija thaj maripe mamuj diskriminacija, sar vi te del ažutipe e Romenge save si kotor e edukacijakere programondar.
O khetanipe peskere cilon, resela trujal e projektura an save marel pes vaš romane populacijako integriribe ande serberngo thaj europutne societako, akcentosar upral o maripe mamuj historikane oprejudicije thaj sa e forme katar diskriminacija, repsektirindoj e javeripa ano identiteto, manušikano digniteto thaj ande fundavne moljaripa kotar e civilipe.
O khetanipe dela sasto ažutipe vaš e manuša katar e romani komuniteta thaj olengere hakaja vaš e sastipaskere servisura, lokheder avipe dži pe buči thaj familijakere kanunija. Trujal sa kodo, o khetanipe teljarela vi e čhibjakere barijeren.
Trujal peskere aktivitetura, o Khetanipe khamel te mapirinel e romane populacija thaj olengere trubujimata, deindoj olenge ažutipe te ikljoven katart e romane mahale, kampija bizi dar katar e prejudicije thaj diskriminacija.
O Khetanipe pe jekh vrama kerel kooperacija e javera organizacijencar thaj lela than ande aktivitetura organizirime javera khetanipe thaj nagavernoskere organizacije. Kerela kooperacija ve e reprezentoncar katar o gaverno cilosar, lačhi Romengi integracija ani Serbija.
Kadale khetanipaski specifika si kodo so dela dumo e terne romane džuvlenge thaj e romane džuvlenge generalno trujal sakodivesutno deipe godži vaš o familijako kanuni, deipe suporti vaš bučaripe thaj finansije. Trujal gasavi buči o khetanipe zurarkerela e džuvlen, vazdela olengi pakhiv an korkori penge thaj phutrela olen vaš sasti societa. Te lačharen tumengiri medijaki piktura
O Khetanipe ,,Romkinja „ specijalno si angažuime pe promovirbe thaj protektiribe pe Romane džuvlengere hakaja.
Ando Rim, sar deibe palpale vaš e bilačhi Romengi thaj romane džuvlengi situacija, kerdino si o Khetanipe Roma Aps. O Khetanipe si kerdino ko 2010 berš, mangipasar te haljoven pes e trubujimata saven so isi e romane populacija thaj e romane đuvlja ande Italia.
Katar pesko fundiribe, e aktivitetija kotar o Romni onlus, si sakodivesipe ande romengo dživdipe. Trujal buteder aktivitetura khamen te zuraren i emancipacija O Projekto KA2-2020-1-HRO1-KA204-077749 Čibjakere kompeticijengo bajrovipe maškar e romane nacionalno minoritetija – „Lačeder tosara“ ko tasviri kotar i programa Erasmus + Glavno aktiviteto 2: Strategikane partneriribe kola so implementirinena o projekto si kotar e 4 (štar )evropakere thema (Kroacija, Italija, Slovenija thaj Serbija)sa jekhe ciljosar te reslajrel pes džanibe thaj kompeticije baši e romane nacionalno minoriteteski integracija ki lokalno komuniteta.
Sinta.
An kodi buči thaj aktivitetija e phureder Romencar, o khetanipe kerdas nekobor treningura trujal save nakhle buteder sar 500 Roma save so zrarde pengere kompetencije vaš integriribe ante societa.
Te aven dži pe pengere cilura, o khetanipe lela than ande projektura save dena dumo pe romane populacijako integriribe ande italijaki thaj europutni societa. Von si mamuj e historikanbe stereotipura, mamuj savi vi te ovel diskriminacija, akharena pe haljovipe, khetanutno respektiribe, javere identitetongoro respektiribe, respektiribe pe fundavne manušikane hakaja thaj civilnone moljaripa.
O Khetanipe dopherela peskere cilura kodolesar so kerel vi akcije thaj projektura save promovirinena e romane populacijaki integracija ande italijako thaj europako sasoitnipe, maripe mamuj stereotipura thaj diskriminacija trujal konkretno procedure, respektuindoj identitetongoro vaveripa, digniteto thaj civilnikane moljaripa. Peskere bušasar marela pes mamuj e stereotipura pe Roma thaj sa e diskriminacijakere forme, direktno vaj indirektno mamuj e romani populacija.
O KHetanipe dela vi socijalno ažutipe vaš e membrura katar e romane komunitetura, dela olenge bilovengi lokalno arka vaš olengere hakaja ande sastipaskere servisura, arakhibe buči thaj haljovipe vaš familijako kanuni.
Vi ande Italia i romani populacija si ulavdini, phangli ande romane mahale vaj kampura thaj mapiribasar khamela pes te phutren pes vaš integracijako proceso ando them, thaj pali kodo ande Europa.
E Khetanipasko specijalno akcento si upral e anibe khetane e Romane džuvlen, lačheder dživdipaskere kondicije trujal edukacija khetanipe thaj zuraripe.
